• sebastijanfridl

DM tek za ženske


Tako pa je za nami tek za ženske 🙂 Kako je bilo? Kakšni so moji vtisi? 😀 Jutro se je pričelo zelo zgodaj, saj smo 5:46 že imeli vlak. Pot do tja je minila mirno in relativno hitro. Na srečo je prva postaja Maribor, tako smo imele super prostor in smo lahko sedele. Težave so bile pri Celju, saj celjanke niso dobile prostora za sedet. Vlak je bil poln! Tukaj majhna kritika, glede na to da slovenske železnice vejo vsaj približno število potnikov (karte smo morali že prej nabavit, torej so slovenske železnice vedele vsaj približno koliko potnikov bo, torej bi lahko dodali še kaksen vagon) Okoli 8. ure smo prišli v Ljubljano, ter se peš odpravili proti parku Tivoli. Malo smo se razgledali, odšli na zajtrk-müssli in yogurt 🙂 Nato smo poiskali prostor kjer bo Sebastijan pazil otroka in vse naše stvari, saj gužva za garderobo je bila prevelika. Same smo se ogrele in počasi podale proti štartnu. Razvrstili so nas glede na čas kako hitro bomo pretekli, vse smo bile v isti skupini, ter smo pričele kot 3 skupina.

Čas ko smo čakale, da se lahko zaženemo v tek je bil naporen, saj je sonce pripekalo. Zašvicali smo pa čeprav smo stali pri miru.

In končno je prišel naš čas in smo se podale v "tek". Tečt realno gledano ne moreš, saj je prevelika gužva. Pot se je iz ravnine počasi spremenila v hrib. Nič ni narobe če ne tečeš in hodiš, ampak resno moraš hodit po sredini? Se ne moreš umaknit na stran? Tako da kar nekaj začetnega dela smo prehodli. Za dodatno popestritev so poskrbele punce, ki so se zmotile tako da smo me tekle v eno smer, iz druge smeri pa so šprintale punce. In končno prišli smo na prvi hribček, kjer je sledila voda. Končno voda, vodo so delili v plastičnih kozarčkih. Kozarčki so ležali vse povsod, po potki, ob potki, v grabi vse povsod.. Žalostno, zasledila sem le 2 vrečki za smeti nič več. Tudi tekmovalke mislim, da bi se lahko ustavile, spile vodo ter pustile kozarček na mizi ali ob mizi, ne pa vse povosod drugje. Žalostno.

No sledil je še en hribček in končno pot navdol. Bila je še ena postojanka, kjer je bila zgodba glede kozarčkov enaka 😞 In končno cilj 😀 Vse tekmovalke smo pretekle progo med 40-47minut, ponavadi za isto razdaljo potrebujemo manj, saj v takšni gneči res ne moreš tečt. Samo vzdušje na teku je bilo super 🙂 Ob 12:00 je sledil Oskarjev tek. Totalna bedarija kar se tiče ure. Ob 12:00 ko je največje sonce! Pa super bi bilo, če bi bilo le to. Ampak čakanje na štartu, da vsaka skupina posebaj štarta in odteče svojih 400metorv pa je bilo noro. Z Nejo sva se priključili kar prvi skupini in odtekli. Res sem bila ponosna, saj je odtekla vso progo brez jamranja, brez da bi jo nesla ali da bi jo kaj bolelo 👏🏼 Med tem ko so eni otroci še kar čakali in čakali na soncu, da bodo lahko pričeli tečt. Mislim da bi Oskarjev tek lahko bil dopoldan. Po teku je sledilo kosilo-testenine z mesom ali zelenjavo. Kosilo mi je zbudilo spomine iz osnovne šole 🙂 Nato smo se podale malo naokoli, pregledle stojnice, ter se počasi odpravile proti železniški postaji. Vlak da domov je bil poln, res poln. Tukaj se spet vprašam kaj so razmišljale slovenske železnice. No za na konec. Dan je bil super 🙂 Sonce in tek sta nas vse pošteno zmantrala, tako da smo zvečer vsi hitro zaspali 🙂 Zelo sem ponosna na vse punce kot tudi na dva Oskarjeva tekača. Kmalu ponovimo 😀


0 views

041-835-990

Maribor

  • facebook

©2016 by RAZGIBAJMO.SE